- SLUŠNI APARATI SKRBIJO ZA AKTIVNOST VAŠIH MOŽGANOV
Veliko ljudi, predvsem starostnikov, rešuje križanke ali Sudoku z namenom telovadbe možganov in to je lahko le odlično. Pika. Vas pa po tej piki vabimo k razmisleku kako dobro aktivirajo možgane križanke in Sudoku v primerjavi z aktivacijo možganov ob uporabi slušnih aparatov. Križanke navadno rešujemo koliko časa? Uro, dve? Kaj pa Sudoku? Morda več? Najmanjši priporočen (potreben!) čas nošnje slušnega aparata znaša 6 ur dnevno, ker popolnoma vsak zvočni dražljaj aktivira vaše možgane. Ogromno zvokov gre mimo našega zavedanja, a vendar možgani procesirajo zvočne dražljaje tudi na nezavedni ravni. Vsekakor je reševanje križank in drugih miselnih iger izredno dobrodošlo in koristno, se je pa dobro zavedati, da že samo z redno nošnjo slušnih aparatov v še večji meri skrbimo, da so možgani aktivirani.
Zato četudi ste sami doma in nimate namenov ali priložnosti za komunikacijo, nosite slušne aparate tudi v tem primeru. Možgani vam bodo hvaležni!
- SLUŠNI APARATI OMOGOČAJO ZAZNAVO ALARMOV
Zmožnost slišati opozorilne alarme lahko v nemalo primerih reši življenje! Le zamislite si nezmožnost slišati alarm, hupo ali sireno? Nekateri (sicer zelo redko) se kljub predpisanima dvema slušnima aparatoma odločijo samo za enega ali kupijo dva in nosijo le enega. Če ste se našli v slednjem opisu, potem imate zagotovo težave z triangulacijo oz. težave z določanjem smeri izvora zvoka. Možgani nam sporočajo iz katere strani prihaja zvok s pomočjo triangulacije, kjer dve potrebni točki za določitev tretje (smeri zvoka) predstavljata levo in desno uho. Če je eno zelo oslabljeno, možgani ne morejo natančno določiti smeri zvoka, kar povzroča zmedo in obračanje okoli svoje osi v iskanju izvora zvoka.
Ob pomembnosti slišanja alarmov se spomnimo na gospo, ki nam je nekoč pripovedovala, kako se je peljala po cesti in so se kar naenkrat vsi avti pred njo začeli umikati bolj desno – že na bankino. Ob tem je rekla, da je tudi ona zapeljala na bankino, če so že to vsi ostali storili, a v isti sapi priznala, da ni vedela zakaj. Nato je naenkrat z veliko hitrostjo pridrvel mimo rešilec s sireno, katero pa verjetno ni imel vklopljeno. Hm. Na srečo se je za gospo in ostale udeležence v prometu dobro končalo, pa vendar, mar je vredno tvegati ne-slišati opozorilnih zvokov: hupe ali sirene na avtu, dimnega oz. monoksidovega alarma, opozoril delovnih strojev, ali nenazadnje telefonskega klica oz. prejema SMS ali katerega drugega sporočila?
- SLUŠNI APARATI SO POVEZOVALNE NAPRAVE – V VEČ SEGMENTIH
Današnji slušni aparati so že tako napredni, da v večini primerov ni več potrebno kupovati dodatkov slušnim aparatom za boljše in lažje komuniciranje preko telefona. V času epidemije se je zelo povečalo komuniciranje na daljavo, kjer je neposredni zvok komunikacijskih naprav v slušnih aparatih tako jasen, da že skoraj poveča željo po takšnem načinu komuniciranja. Slušni aparati z omogočenim prostoročnim telefoniranjem so presenetili marsikaterega uporabnika in ti radi poročajo, da se sedaj več pogovarjajo po telefonu, saj zvok slišijo v obeh slušnih aparatih tako, kot bi bil uporabnik tik ob njih.
Pa vendar pri dodatkih za slušne aparate obstaja še nekaj prostora za napredek, ki je še le vprašanje časa, kdaj bo nastopil. Odličen in zelo uporabljen ter priljubljen je dodatek za televizijo, ki prinaša zelo podobno stopnjo zadovoljstva. Tudi v tem primeru gre za neposredni zvok – torej zvok, ki ni dodatno procesiran, ampak kot pri telefoniranju – čist in neposreden. Ta dodatek za televizijo je odpravil slabo razumljivost ob poslušanju reportaž – kot ne zvočno obdelanih in določenih domačih nadaljevank s slabim zvočnim zapisom. Tudi Jezera, nad katerim je bilo tako veliko pripomb glede zvoka.
Pa vi, dragi bralci, koliko znaša vaš dnevni čas nošnje slušnih aparatov? Poskrbite, da bo ta znašal vsaj 6 ur na dan, možgani vam bodo hvaležni!
